četrtek, 13. december 2012

RAZVOJ INTERNETA IN SPLETA







Na področju komunikacijske tehnologije so bile ZDA vedno prve in so zato seveda tudi prve razvile možnost povezovanja računalnikov, s tem pa tudi njihovo bistveno večjo uporabnost.

Zgodovina interneta se je torej začela v ZDA, kot odgovor na rusko izstrelitev Sputnika leta 1957, z ustanovitvijo ARPA, ki je leta 1967 sprejel načrt za Arpanet.

Kmalu po tem so iznašli tudi program za elektronsko pošto.

Leta 1969 pa je to postala mednarodna mreža, ki je delovala do leta 1982, ko se je zanjo začel uporabljati pojem Internet.

Internet lahko opredelimo kot ogromno globalno mrežo medsebojno povezanih računalnikov.


Danes ga velika večina ljudi uporablja vsakodnevno, nekateri za svoje delo, drugi za zabavo. Veliko pa je podjetij, ki preko interneta opravlja svoja poslovanja.


Splet ali svetovni splet ali WWW (WorldWideWeb) je sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregleduje z brskalnikom, ki s spletnega strežnika dokumente prenese in nam jih prikaže na računalniškem zaslonu.

Začetki spleta pa segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE. Čeprav se je precej razlikoval od spleta, kot ga poznamo danes, je vseboval mnogo istih osrednjih zamisli, kot jih srečamo pri spletu in tudi naslednjem Berners-Leejevem projektu.

Po Berners-Leejevih besedah ga je pri snovanju spleta vodila predvsem misel, da bi poenostavil dostop do knjižničnih informacij, ki so gostovale na različnih strežnikih v raziskovalnem središču CERN.

Bolj izdelan predlog za splet, kot ga poznamo danes, je Berners-Lee predstavil 12.11.1990, prvo spletno stran pa dan pozneje. Čez Božične praznike pa je izdelal vsa potrebna orodja za deluoč WWW, prvi spletni brskalnik, ter strežnik.

Preboj, ki ga je izvedel Berners-Lee, je v tem, da je hipertekst združil z internetom. Spotoma je razvil še sistem globalnih enoličnih identifikatorjev za vire v spletu, zdaj poznanem kot URL.

petek, 7. december 2012

OPERACIJSKI SISTEMI

Operacijski sistem je programska oprema, nujna za delovanje računalnika.
Je kot pretvornik med programsko opremo in uporabnikom. 
Skrbi, da dobijo posamezni programi prostor v pomnilniku, tako da lahko delujejo/tečejo. Nadzorujejo pa tudi vhodne in izhodne naprave, omogoča omrežno povezavo in upravlja z datotekami. Poznamo operacijske sisteme na računalnikih in mobilnih napravah. 

Primer operacijskega sistema na mobilnih napravah je Android. 
Android je odprtokodni (= odprta koda je razvojna metodologija, ki ponuja praktično dostopnost do kode produkta) programski jezik in operacijski sistem za pametne telefone, zgrajen je na Linuxovem jedru. 
Ker je Android odprtokoden omogoča cenejše in lažje razvijanje programov, pametnih telefonov, je enostaven, odziven in omogoča večopravilnost, ter se samodejno sinhronizira z Googlovimi storitvami. 

Programska rešitev v oblaku pomeni, da imamo podatke (Word datoteke, slike) shranjene ne le na računalnikih, temveč na strežniku. Do njih lahko dostopamo z različnih računalnikov/krajev/držav. Ker nam ni znano kje so tej podatki točno shranjeni, rečemo temu oblak. Primer oblaka je gmail, ta nam omogoča tudi google drive, le tega pa smo spoznali na vajah.